Razglašena velika požarna ogroženost

Razglašena velika požarna ogroženost
Na podlagi 8. člena Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Ur. list RS, št. 20/14), Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje z 20. julijem 2022 razglaša zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja v občinah Ankaran, Izola, Koper, Piran, Hrpelje-Kozina, Divača, Sežana, Komen, Postojna, Ilirska Bistrica Pivka, Nova Gorica, Kanal, Brda, Šempeter[1]Vrtojba, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko, Ajdovščina in Vipava. Na ostalih območjih države Uprava RS za zaščito in reševanje pa z 20. julijem 2022 razglaša veliko požarno ogroženost naravnega okolja.

Povsod po državi je v naravnem okolju poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih, kuriti kresove, izven pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar ter izvajati ognjemete.

Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in Policija bosta nad spoštovanjem razglasa oziroma upoštevanjem prepovedi izvajala poostren nadzor.

Požar v naravnem okolju

Pomembno je, da takrat, ko ni razglašena požarna ogroženost, poznate preventivne ukrepe, s katerimi lahko preprečite požare v naravnem okolju.

Preventivni ukrepi

Na nastanek požara v naravnem okolju vplivajo vrsta rastja, hitrost in smer vetra, razgibanost terena, temperatura in vlažnost zraka. Če so izpolnjeni določeni pogoji, se lahko požar zelo hitro širi. Pri gorenju organskih snovi se sproščajo visoke temperature in škodljivi plini, ki onesnažujejo ozračje. Na pogorišču se zaradi uničenja zgornje plasti zemlje lahko spremeni vegetacija, poveča se erozija. Ogrožene so tudi številne živalske vrste. 

Požare v naravnem okolju povzročajo naravni pojavi (udar strele, statični samovžig, samovžig), človek z malomarnim ravnanjem, iz nevednosti ali namerno (kurjenje, požiganje, odmetavanje cigaretnih ogorkov in drugih gorljivih materialov, uporaba pirotehničnih izdelkov) in tehnične naprave (iskrenje zavor in odpadanje delov zavor vlakov). 

Če kurite v naravnem okolju, mora biti kurišče urejeno, zavarovano in nadzorovano ves čas kurjenja. Urejeno kurišče mora biti obdano z negorljivim materialom (na primer s kamni), okolica vsaj v razdalji enega metra od zunanjega roba kurišča pa mora biti očiščena vseh gorljivih snovi. Kurišče mora ves čas kurjenja nadzorovati polnoletna oseba. Poskrbite, da je v bližini kurišča voda, gasilnik ali drugo priročno orodje za gašenje (lopata, pesek, zemlja in podobno). 

Ob vetrovnem vremenu se nevarnost za nastanek požara močno poveča, zato takrat ne smete začeti kuriti oziroma morate kurjenje takoj prekiniti. 

Požiganje v gozdovih, na drugih gozdnih zemljiščih in območjih v oddaljenosti do sto metrov od gozda in drugih gozdnih zemljišč ni dovoljeno. 

Po končanem kurjenju je treba ogenj in žerjavico popolnoma pogasiti in pokriti z negorljivo snovjo. 

Ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja, je v naravnem okolju prepovedano kuriti, prižigati kresove, izvajati ognjemete, zunaj pozidanih površin uporabljati predmete in naprave ali izvajati dejavnosti, ki lahko povzročijo požar, ter izvajati dejavnosti, ki lahko povzročijo požar, zaradi zatiranja prenamnoženih populacij insektov in bolezni gozdnega drevja, ki lahko ogrozijo gozd. 

Poskrbite za urejeno okolico okoli stavb ‒ vse gorljive snovi skladiščite v varni razdalji. V bližini stavbe, zračnikov in dimnikov odstranite veje dreves. 

Ne odmetavajte gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar (na primer cigaretnih ogorkov). 

Vozil ne parkirajte v suhi travi. Po gozdu se ne vozite z avtomobili in motorji. 

Upoštevajte prepovedi o odstranjevanju odpadkov z uporabo ognja, kot jih določa predpis, ki ureja odpadke. 

Če zagori v naravnem okolju, ostanite mirni. Če niste v nevarnosti, poskušajte požar omejiti oziroma pogasiti z razpoložljivimi sredstvi (voda, zemlja, pesek, lopata, grablje, odeja in podobno). Če požara ne morete pogasiti, pokličite na številko 112.

Klic na številko 112

Ko kličete na številko 112, povejte:

• Kdo kliče
• Kaj se je zgodilo
• Kje se je zgodilo
• Kdaj se je zgodilo
• Koliko je ponesrečencev
• Kakšne so poškodbe
• Kakšne so okoliščine na kraju nesreče (požar, nevarne snovi, poškodovane plinovodne ali druge napeljave)
• Kakšno pomoč potrebujete.

Nesreče so različne

Nesreče so različne, za vse pa velja naslednje:

• ohranite mirno kri, samo tako pomagate sebi in drugim,
• najprej pomagajte sebi, nato drugim,
• prvo pomoč poiščite pri ljudeh, ki so na kraju nesreče ali v bližini,
• če situacije sami ne morete obvladati, pokličite klic v sili na številko 112,
• čas je zelo pomemben, zato takoj storite vse, kar znate in zmorete.

Kdaj potrebujemo klic v sili na številko 112?

• Če potrebujete nujno medicinsko pomoč, pomoč gasilcev, nujno veterinarsko pomoč, pomoč gorskih, jamarskih reševalcev, drugih reševalnih enot ali policije.
• Če opazite, da gori, izteka nevarna snov, da je onesnažena pitna voda, potok, reka ali morje, da grozi zemeljski ali snežni plaz, da so pretrgane električne ali telefonske žice ali če opazite druge pojave, ki predstavljajo nevarnost za življenje ali zdravje ljudi in živali ali za varnost premoženja, kulturne dediščine in okolja.
• Če ob nesreči ali zvečani nevarnosti naravne ali druge nesreče, pa tudi sicer, potrebujete informacije o motnjah pri preskrbi s pitno vodo, električno energijo in plinom, o motnjah v telefonskem omrežju ter o stanju snežne odeje v visokogorju.

Ko pošljete besedilni klic v sili SMS:

• V sporočilno polje vpišite kaj se je zgodilo.
• Pišite vrsto pomoči, ki jo potrebujete (medicinska pomoč, gasilci, policija).
• Preverite vpisane podatke, jih po potrebi popravite in pošljite.
• Poslani besedilni klic se izpiše na računalniku v najbližjem Centru za obveščanje. Operaterja nanj opozori zvočni signal. Ob prevzemu klica se operaterju prikaže posredovano sporočilo in približna lokacija pošiljatelja.
• Operater pisno odgovori na vaš klic v sili. Njegov odgovor oziroma dodatna vprašanja se izpišejo na zaslonu vašega telefonskega aparata.
• Na prejeto sporočilo lahko odgovorite, lahko pošljete dodatne informacije ali pa ga zaključite. Klic lahko zaključi tudi operativec. Podatek o tem, ali je klic zaključen in kdo ga je zaključil, se izpiše na vašem telefonu in na zaslonu računalnika v Centru za obveščanje.

Besedilni klic v sili 112 je namenjen predvsem gluhim in naglušnim ljudem. Sprožite ga lahko z vseh mobilnih telefonov GSM.

Vir: Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje