Gradbeni inštitut ZRMK je posredoval navodila, vezana na sušenje in sanacijo po poplavah.
Takoj po vsaj delnem znižanju nivoja vode, ko življenje ni več ogroženo, je treba še pred pričetkom črpanja in čiščenja odklopiti električno napeljavo, če to še ni bilo storjeno že pred poplavo, in preveriti stanje tudi drugih strojnih instalacij, predvsem plina in vode. Še pred čiščenjem naj lastnik izdela svojo prvo fotodokumentacijo, ki bo koristna za kasnejše uveljavljanje škode. Črpanje vode, kontaminirane z gorivi ali fekalijami, izvajajo za to usposobljene strokovne službe.
Po izvedbi teh del oziroma ukrepov pričnemo z grobim čiščenjem. To pomeni odstranjevanje naplavin ter kasneje seveda vsega pohištva in dotrajanih tlakov iz prizadetih
prostorov. Potem stanje znova dokumentiramo, čas pa je tudi za prvi podrobnejši pregled poškodb in oceno škode, kar naj izvedejo za to usposobljene ekipe cenilcev. To je tudi faza, ko glede na resnost poškodb in tudi glede na osnovno zasnovo obodnih površin prostorov oblikujemo odločitve oziroma rešitve o načinu sušenja, predvsem pa o smiselnosti ohranjanja posameznih dotrajanih in že prej neustrezno zasnovanih elementov stavbe. To seveda vpliva tudi na način pristopa k prenovi in sušenju objekta.
Vse dotrajane, sploh pa neustrezno zasnovane tlake, je vsaj v prostorih z zahtevnejšo namembnostjo najumestneje odstraniti, pri tem pa je treba upoštevati tudi zmožnost financiranja takšne prenove. Enako velja tudi za bolj dotrajane ali kontaminirane notranje omete, katere je ravno tako do višine pol metra nad mejo poškodb najbolje odstraniti že v prvi fazi, še posebej če so bili že večkrat poplavljeni in so zdaj še bolj zasičeni z vodotopnimi solmi. Odstranimo tudi propadle mavčnokartonske plošče, ki so običajno vgrajene v montažnih objektih. Pri tlakih in tudi pri obodnih stenah je treba odstraniti toplotnoizolacijske obloge iz steklene ali kamene volne, ki se močno napije in deformira. To posebej velja za stene montažnih stavb, zlasti če gre za vpihano izolacijo iz celuloznih vlaken.
Dodatne informacije si lahko ogledate TUKAJ.
NIJZ je podal priporočila glede preprečevanja razvoja plesni v prostoru
Iz notranjega okolja je nemogoče odstraniti vse plesni in njihove spore. Rast plesni v notranjem okolju lahko obvladujemo z nadzorovanjem relativne vlažnosti, ključno pa je odstranjevanje vodnega vira oz. pogojev visoke vlažnosti, ki spodbujajo rast spor.
Pomembno je tudi stalno prezračevanje v prostoru (prezračevanje kopalnic, dosledna uporaba kuhinjske nape…). Čist in suh zunanji zrak je mogoče v bivalno okolje dovesti tudi z ventilatorji. Ob poplavah pa uporabimo tudi grelce za sušenje sten in sredstva za odstranjevanje vlage. Če uporabimo ventilatorje, je treba paziti, da spor ne zanesemo v neonesnažene predele. Relativno vlažnost v notranjih prostorih je priporočljivo vzdrževati na ravni 40–60 %. Po poplavah je treba zračiti vse prostore, naprave za prezračevanje in klimatizacijo stavb pa je treba redno vzdrževati.
Več informacij si lahko preberete
TUKAJ.
Spremljajte dogodke, ki se bodo odvijali ob letu generala Rudolfa Maistra in s katerimi bo Občina Kamnik z različnimi javnimi zavodi in drugimi organizacijami počastila spomin v Kamniku – Maistrovem mestu. 
