Glavni trg 24
1240 Kamnik
Medobčinski muzej Kamnik je v sredo, 20. marca 2024, na gradu Zaprice odprl razstavo z naslovom Jožefa Humar - Debevčeva Zefa, ki jo je koordinirala kustosinja arheologinja Janja Železnikar.
Razstava govori o Jožefi Humar - Debevčevi Zefi, pastirici in rezbarki, ki je gojila, ohranjala in bogatila kulturno dediščino področja Velike, Male in Gojške planine in s tem celotnega slovenskega prostora. Avtorica razstave je Andreja Humar Gruden, ki je že pred dvema letoma napisala knjigo o pastirici z Velike planine ter posnela o njej tudi dokumentarni film, kjer je spremno besedilo bral Tone Ftičar. Omenjeni film so si obiskovalci na odprtju razstave tudi ogledali skupaj z Debevčevo družino, ki je prav tako pripomogla, da je dediščina njihove Debevčeve Zefe še danes živa.
Rodila se je 19. aprila leta 1904 na Vodicah nad Kamnikom. Pri enaindvajsetih letih je postala pastirica domačega goveda na Gojški planini in takrat se je zanjo spremenil svet, saj so jo prevzeli lepota narave in skrivnosti okolja, ki jo je oblikovalo. Skrbela in delala je na planini, spoznala se je s trničem, tradicionalnim sirom in pisavami. Pisave so deščice, dolge približno 20 centimetrov in široke 2,5 centimetra, ki so umetelno izrezljane in se odtisnejo na trnič. Njeno rezbarjene je spoštoval tudi arhitekt Jože Plečnik, tako popolne so bile njene rezbarije pisav za trniče ter mnogi drugi predmeti. Žepni, zelo oster nož je bil glavno rezbarsko orodje, imela je prefinjen občutek za podrobnosti in simetrijo. Rezbarila je iz različnih vrst lesa. Njena dela najdemo v Kamniku, po Sloveniji in tudi v svetu. Dobila je tudi naziv mojstrica domače in umetne obrti. Zefa je bila na planini 50 let in v teh letih si je pridobila mnoge izkušnje, zato so k njej hodili mnogi ljudje tudi po nasvete. Bila je vedoželjna, razmišljala je o mnogih stvareh, znala si je sama narediti orodje oziroma si olajšati življenje na planini. Bila pa je tudi literarno ustvarjalna, iz nje so vrele misli in besede, te pa je zapisovala na koščke papirja in razne listke, pesem je napisala tudi na ovitek čokolade ... opisovala je svoja občutja, lepoto, divje moči narave, vreme, ki se lahko hitro spremeni tudi večkrat na dan, o doživetjih, skrbeh, smislu življenja, stvarstvu ... Umrla je 19. januarja 1982 na poti v bolnišnico v Ljubljani. Pokopana je v Mekinjah. Življenje in delo Debevčeve Zefe pričujeta o umetniško in duhovno zelo bogati osebi, ki je s s vojo modrostjo in izrazno močjo plemenitila življenja vseh, s katerimi je prišla v stik.
Vljudno vabljeni k ogledu prireditev ob letošnjem prazniku Občine Kamnik. Podrobnejši program z opisom prireditev si lahko ogledate TUKAJ.
Dobrodošli v Kamniku – Maistrovem mestu.
Ob 150. obletnici rojstva in 90. obletnici smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra – Vojanova je Vlada Republike Slovenije letošnje leto razglasila za leto generala Rudolfa Maistra. Ta veliki Slovenec se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku, zato bomo tudi v Kamniku, Maistrovem mestu, počastili spomin na našega izjemnega rojaka.
Rudolf Maister - Vojanov ni bil samo borec za severno mejo in tisti, ki je ubranil in ohranil ozemeljsko celovitost naše domovine, temveč zelo vsestranska osebnost, pesnik, slikar in bibliofil. Letos bomo v Kamniku praznovali tudi njegovo 100. obletnico imenovanja za častnega meščana.
Spremljajte dogodke, ki se bodo odvijali ob letu generala Rudolfa Maistra in s katerimi bo Občina Kamnik z različnimi javnimi zavodi in drugimi organizacijami počastila spomin v Kamniku – Maistrovem mestu.