Evropska projektna pisarna

Kamnik in njegovi razvojni potenciali
Kamnik je staro, srednjeveško mesto, umeščeno ob vznožje številnih zelenih planin, mesto z dušo in zgodovino. Podatki o prazgodovini mesta so nenatančni, obdobje migracij tik pred propadom rimskega imperija pa je zavito v popolno temo. V njej se je rodil Kamnik, o čigar začetkih lahko sklepamo zlasti iz številnih legend in bajk. Slednje med drugim govorijo o tem, da se je na mestu, kjer se danes razteza mesto, nekoč razgrinjalo jezero, ki je segalo vse od Nevelj pa do starega mestnega jedra na Šutni, natančneje do župnijske cerkve. Valvasor celo pravi, da so bili v obzidju Malega gradu pritrjeni obroči, ki so služili kot privezi za ladje.

Druga legenda pravi, da naj bi bila oba kamniška gradova, Stari in Mali, nekoč povezana, ločilo pa ju je strašno neurje, ki je v vsej svoji moči razpolovilo goro na dva dela. Najbolj znana je pripoved o Veroniki, zavetnici mesta, ki krasi grb Občine Kamnik, in z njo povezanim zakladom, skritim v kleteh pod Malim gradom. Lepa in bogata, a zla grofica, naj bi se spremenila v pošast, pol kača pol žensko potem, ko je odklonila pomoč beraču. Ukleta Veronika, skrita pod Malim gradom med svojimi zakladi še danes čaka na rešitelja. Ta se bo moral zibati v smrekovi zibelki in z leskovo šibo trikrat udariti. Po tretjem udarcu se bo ukleta Veronika spremenila v prelepo grofično. Tisti, ki jo bo odrešil, bo postal njen mož in lastnik zakladov. 

Srednjeveški Kamnik se je po stoletjih anonimnosti pojavil v vsej svoji veličini pod okriljem Starega in Malega gradu in se razvil v cvetoče obrtniško središče z lastno kovnico denarja in postal dom številnih uglednih dinastičnih rodbin, na primer znane bavarske plemiške rodbine, grofov Andeških.

Danes je Kamnik kulturno in upravno središče občine, ki se razteza na 265,6 km² in v katerem prebiva približno 30.000 prebivalcev. Umeščenost na prehodu med Gorenjsko ravnjo in Celjsko kotlino, nedaleč od slovenske prestolnice, in pomembne prometne, energetske in ostale infrastrukturne povezave med vzhodnim in zahodnim delom Slovenije, ki potekajo preko njegovega ozemlja ali v njegovi neposredni bližini, predstavljajo pomemben razvojni potencial občine.

Zlasti neposredna bližina Kamniško Savinjskih Alp, ki omogočajo nemalo možnosti za aktivni oddih in rekreacijo, in ostale naravne danosti (zadostne količine čiste pitne vode ter prekritost s številnimi gozdovi, Velika planina kot največja visokogorska pašna planina na Slovenskem s preko sto pastirskimi stanovi posebne oblike, ki so zaščitni znak planote), pa tudi bogata kulturno-zgodovinska dediščina (na primer romanska kapela in obnovljeni obrambni stolp na Malem gradu, renesančno-baročni dvorec Zaprice, muzej na prostem oziroma skansen s kaščami iz Tuhinjske doline, rojstna hiša slovenskega generala, domoljuba ter pesnika Rudolfa Maistra, …) predstavljajo ključne lokalne razvojne priložnosti oziroma osnovo za učinkovit in celosten trajnostni razvoj lokalne skupnosti.

Poleg zagotavljanja učinkovite rabe obstoječih naravnih in kulturnih virov Kamnik z okolico ponuja mnogo drugih razvojnih priložnosti za spodbujanje konkurenčnosti oziroma za vzpostavitev pogojev za gospodarsko rast ter dvig kakovosti življenja

• ugodne predpostavke za razvoj ekološkega kmetijstva s poudarkom na lokalni samooskrbi in gojenju starih avtohtonih sort (travniški sadovnjaki na kamniškem podeželju so izjemni v svetovnem merilu),
• izobrazbena struktura (predvsem mladega) prebivalstva predstavlja velik potencial za oblikovanje novih delovnih mesta z visoko dodano vrednostjo (socialno podjetništvo, start up podjetja, inovativne podjetniške rešitve in podobno) pa tudi za številne ukrepe, namenjene izboljšanju odzivnosti izobraževanja na aktualne potrebe trga dela ter za okrepitev podjetniških veščin lokalnega prebivalstva,
• številna degradirana industrijska območja v središču, ki so primerna za revitalizacijo,
• dobra dostopnost območja in neposredna bližina prestolnice zagotavljata ugodne pogoje za uveljavitev kolesarjenja in pešačenja med posameznimi urbanimi središči oziroma potencial za nadgradnjo kolesarske in pohodniške infrastrukture, planinskih in učnih poti ter za spodbujanje alternativnih oblik prevoza oziroma nemotorizirane mobilnosti,
• bogastvo ljudskih izročil (pastirstvo, mlinarstvo, oblačilna dediščina, rokodelstvo),
• širok nabor športne infrastrukture (golf igrišče, nogometni in atletski stadion, bazen, igrišča za odbojko in tenis, lokostrelsko strelišče),
• širše prepoznavni turistični kraji/produkti (cvetlični park Arboretum Volčji Potok, dolina reke Kamniške Bistrice, Terme Snovik, Naravni zdravilni gaj Tunjice, izbor lokalnih kulinaričnih posebnosti pod priznano blagovno znamko Okusi Kamnika in podobno),
• učinkovit in uspešen sistem izvajanja različnih nalog, vezanih na celovito upravljanje z naravnimi in drugimi nesrečami (pripravljenost, odziv, blaženje posledic), utemeljen na prostovoljstvu,za katerega je Občina Kamnik kot prva slovenska občina prejela certifikat Združenih narodov »Mesto in občina, odporna na nesreče«,
• prizadevanje lokalne skupnosti in njenih številnih humanitarnih organizacij za večjo socialno vključenost deprivilegiranih skupin (brezposelnih, starejših, mladih, gibalno oviranih, oseb z motnjami v razvoju) in za zagotavljanje enakih možnosti našim občankam in občanom ter
• številne socialne inovacije (na prrimer model oskrbe starejših občanov preko prostovoljnega dela mladih ter svetovalna pisarna, ki starejšim in invalidom nudi brezplačno pravno in zdravstveno svetovanje ter druge koristne informacije, ki sta bila nagrajena z več državnimi priznanji, dnevni center za osebe s težavami v duševnem zdravju, ljudska kuhinja za socialno šibke občane, nastanitev za brezdomce).

---

Evropska projektna pisarna
"Spodbude prihajajo od zunaj, spoznanja od znotraj, a le, ko oboje sovpade, dobimo razvoj." (Seneka)

Občina Kamnik si z različnimi finančnimi in drugimi spodbudami vseskozi prizadeva za krepitev svojih razvojnih potencialov oziroma za vzpostavitev ustreznega podpornega okolja za razvoj svojih občank in občanov. Žal so potrebe obsežne, razpoložljiva sredstva v lokalnem ter nacionalnem proračunu pa precej omejena, zato bo potrebno dodatne vire financiranja poiskati drugod.

Predstavitev

Občina Kamnik se zaveda, da črpanje nepovratnih sredstev lahko pomembno pripomore k napredku oziroma razvoju lokalne skupnosti. V ta namen smo po zgledu dobrih praks v nacionalnem in evropskem prostoru v okviru Oddelka za razvoj in investicije oblikovali Evropsko projektno pisarno, ki je primarno usmerjena v pridobivanje evropskih nepovratnih sredstev, obenem pa želi z različnimi razvojno naravnanimi aktivnostmi prispevati h koriščenju številnih razvojnih potencialov občine in posledično k dobrobiti naših občank in občanov.

Evropska projektna pisarna zasleduje razvojne cilje občine z naslednjimi aktivnostmi

• spremljanje razpisov za nepovratna sredstva na regionalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju,
• razvoj, priprava, vodenje, koordinacija in izvajanje razvojnih projektov občine,
• iskanje domačih in tujih projektnih partnerjev, priprava projektne dokumentacije, oddajanje projektnih prijav,
• sodelovanje s pristojnimi regionalnimi institucijami oziroma nosilci razvoja ter zainteresirano strokovno javnostjo pri pripravi strokovnih podlag za regionalni razvoj,
• vodenje in nadzor aktivnosti vključevanja občinske uprave v pripravo in izvajanje razvojnih projektov občine ter
• vključevanje občine v regionalne in mednarodne razvojne mreže.

Poslanstvo

Prepričani smo, da lahko s skrbno organiziranimi, kvalitetno vodenimi in trajnostno naravnanimi razvojnimi aktivnostmi na dolgi rok vplivamo na razvoj podjetništva, krepitev inovacijskih zmožnosti in konkurenčnosti v občini, razvoj turizma, oživitev podeželja in kmetijstva, varstvo naravne in kulturne dediščine, spodbujanje trajnostnega prostorskega razvoja, izboljšanje mobilnosti in teritorialne dostopnosti ter boljši položaj ranljivih skupin in posledično k ustvarjanju prijaznejšega življenjskega okolja v lokalni skupnosti.

Organizacijska sestava Evropske projektne pisarne

Vodja Evropske projektne pisarne
Boris Ravbar
Telefon: +3861 831 81 33
Mobilni telefon: +38641 313 256
Elektronska pošta: boris.ravbar@kamnik.si

Višja svetovalka za razvojne projekte
Barbara Strajnar
Telefon: +3861 831 82 01
Elektronska pošta: barbara.strajnar@kamnik.si

Višja svetovalka za reševanje pravnih zadev
Katja Kunstelj
Telefon: +3861 831 82 47
Elektronska pošta: katja.kunstelj@kamnik.si

Reference

Občina Kamnik je v pretekli finančni perspektivi pridobila nepovratna evropska in državna sredstva za različne projekte v skupni višini 7.1 milijonov EUR.

Uspešna je bila pri pridobivanju sredstev iz različnih skladov, kot so Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in tudi iz drugih programov Evropske skupnosti, kot so program Evropa za državljane, dynAlp program, 6. in 7. Okvirni program, Exchange 3. Nekatere projekte je Občina Kamnik izvajala samostojno in za te pridobila sredstva v višini 5,8 milijonov EUR. Povezovala se je tudi v partnerstva z drugimi občinami in sodelovala v nekaterih regionalnih in transnacionalnih projektih, za kar je pridobila 1.3 milijonov EUR evropskih sredstev. 

Natančen opis referenc si lahko ogledate na podstrani Zaključeni projekti.