Četrti kamniški kulturni maraton ob Prešernovem dnevu prinesel nova razmišljanja o razvoju kamniške kulture

Včeraj, na slovenski kulturni praznik Prešernov dan, smo izvedli četrti kamniški kulturni maraton 2024. Gre za osemurni pogovorni dogodek, kjer smo spoznali različne akterje na področju umetnosti in kulture v Kamniku. Prireditev je tudi letos potekala hibridno – v živo iz Kluba Kino dom in na YouTube kanalu Doma kulture Kamnik.

Dogodek sta pripravila Kulturno društvo Priden možic in Javni zavod za kulturo Kamnik ob pomoči Občine Kamnik in Mladinskega centra Kotlovnica Kamnik.

Za idejo, zasnovo in vsebino so poskrbeli v Kulturnem društvu Priden možic, za tehniko v Mladinskem centru Kotlovnica, za produkcijo pa v Javnem zavodu za kulturo Kamnik. Ekipo, ki je bdela nad kamniškim kulturnim maratonom, so sestavljali: video, režija: Matic Maček, Primož Jeras, Kristina Kokalj, zvok: Anej Ivanuša, koordinacija: Goran Završnik, priprava materialov: Anja Bezlova.

V osmih urah programa sta kamniška moderatorja Tone Ftičar in Anže Slana gostila 29 gostov, ki so tako ali drugače povezani s kulturo.

Kaj so nam ob kamniškem kulturnem maratonu povedali gostje?

Ravnatelj Glasbene šole Kamnik Rok Spruk: »Naša šola deluje več kot 70 let, obiskuje jo 450 učencev, poučujemo skoraj vse inštrumente razen fagota, kontrabasa in harfe, imamo plesni oddelek in seveda oddelek za predšolsko glasbeno vzgojo. Delujejo tudi orkestri: pihalni, godalni, kitarski ter mladinski pevski zbor … Na naši šoli mladega človeka učimo kritičnosti, čuta za estetiko, dojemanje lepega. Mnogi naši učenci , ki ne nadaljujejo s profesionalnim niti amaterskim glasbenim udejstvovanjem, se potem uveljavijo na drugih področjih, so arhitekti, fotografi, skratka se ukvarjajo z drugimi umetnostmi. Katero koli zvrst glasbe se človek želi lotiti, potrebuje veščino, in ta se ne da drugače pridobiti kot z osnovnimi elementi, kot so lestvica, akordi … zato se bomo še naprej trudili, da se bo v Kamniku pelo in igralo, da bo glasba na čim višji ravni.«

Kamniški arhitekt in atraktor Tomaž Schlegl: »Stražnji stolp je zaprt, a se zanj kažejo malce boljši časi. Zavod za spomeniško varstvo ni dopuščal, da bi se na stražnjem stolpu kar koli dogajalo. Okrog in okrog bi morala biti zasteklitev, a so dejali, da moramo namestiti zastiralnike pogledov, da se ne vidi ven. Prvotno je bilo tako, da so hoteli, da je stekleni obod zaprt z lesom, s tem pa nismo soglašali – kakšen razgledni stolp pa je to, če se ne vidi ven. Tu je prišlo do konflikta, ta se je vlekel dve leti, zadeva je rešena, žal pa so zdaj prišle poplave, tako da so zdaj razvojne investicije zastale.«

Plesalka Vita Schlegl:« Že od malega sem rada plesala, vedno sem bila v netekmovalni skupini v Plesnem klubu Šinšinu Kamnik, zdelo se mi je, da ne napredujem, s trenerko Ano Medvešček sva se zato dogovorili, da bova poskusili z individualnim plesom, kjer sem tehnično in izrazno zelo napredovala. Decembra 2021 sem imela prvi nastop na produkciji plesnega kluba Šinšin. Posnetek mojega nastopa je mama poslala fizioterapevtki v Zagreb, saj dela z ljudmi s cerebralno paralizo po celem svetu, in moj posnetek plesa je zelo navdušil italijanskega odvetnika, ki si prizadeva, da bi bila metoda Feldenkraist dostopna za vse otroke, ki imajo cerebralno paralizo. Ko me je videl plesati, je dejal, da moram nastopiti na njegovem dobrodelnem večeru v Benetkah (oktober 2023), saj skozi ples dajem upanje ljudem, da se da marsikaj doseči. Ko sem začela plesati, nisem potrebovala več toliko fizioterapije, ker je bil prav ples moja terapija in tudi zdaj, ko plešem, ne hodim več na terapije.«

Organizator dogodkov, Zavod za turizem in šport Kamnik Boštjan Štorman: »Z izkušnjo festivala 50. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku leta 2022 se zdaj ukvarjam z mislijo, kako to bogato tradicijo oblačilne dediščine prenesti na občinstvo, tudi na mlade. Kamnik vidim kot center oblačilne dediščine v Sloveniji, seveda pa je treba tudi kaj narediti na infrastrukturi –morda muzej, kamor bi skupine otrok iz osnovnih in srednjih šol hodile na obisk in se izobrazile, katere oblačilne tipe imamo, se pravi, da bi se izobrazili tudi na sodoben muzealni način. Da bi se lahko oblekli, fotografirali … To, da lahko nošo nosiš tudi na protokolarnih in kulturnih prireditvah, je premalo prisotno pri Slovencih. Pristop do mladih mora biti tak, da bo njim blizu, da bodo narodno nošo vzeli za svojo. Kamnik ponuja neizmerne naravne lepote, ni pa to dovolj, turist je zahteven, potrebuje neko dodano vrednost – ravno urejena infrastruktura je tista, ki bo privabila gosta, da nas obišče za več dni.«

Vodja Mladinskega centra Kotlovnica Kamnik Rok Kosec: »Spodbujamo avtonomijo mladih, dostop do izobraževanja, zaposljivosti, omogočamo jim razvoj in nudimo potrebno infrastrukturo za njihove dejavnosti. Pomemben del je tudi kultura, zato skrbimo za njeno produkcijo in razvoj. Ljudje mislijo, da so mladinska infrastruktura le športna oz. otroška igrišča, a ni samo to, gre za dvorane za druženja, morda sejno sobo, studio, produkcijski prostor, za razvoj mladinskega dela in mladine. Tu smo videli priložnost v propadli tovarni smodnika, ki je v naši bližini, zato ideja o Kreativni četrti Barutana – trend mladinskega centra je, ne samo da daje storitve za mladino, mi si želimo aktivne mladine, in ta je tista, ki sama nekaj dela. Naša naloga pa je, da ji to omogočimo. Ne samo na področju mladih, ampak tudi nasproti mesta, občine. Mladinski centri postajajo razvojna središča, vezivo družbe, na občem lokalnem področju. Razvoj te četrti se nam zdi kot nalašč za to, prepričan sem, da nam bo uspelo. Večji izziv kot birokracija je, kako poskrbeti, da bo ta prostor omogočal uporabnikom urejeno, a še vedno avtonomno delovanje. Da ne bomo dobili okostenelo zgradbo z rigidnimi pravili.«

Vodja izobraževanja odraslih na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik Andreja Sabati Šuster: »Šola si prizadeva, da v mladih vzbudi posluh za kulturno ustvarjanje, zato veliko sodelujemo z Domom Kulture in JSKD, skupaj ustvarjamo določene prireditve, pri Radiu Rudi nam pomagajo z znanjem v Mladinskem centru Kotlovnica, nemalokrat mladi skozi te projekte dobijo idejo tudi za njihove poklice. Odziv je super, ne mine mesec, da ne bi imeli vsaj ene ali več prireditev. Včeraj, ob kulturnem prazniku, so na prireditvi nastopali vsi, tako gimnazijci, srednješolci … in v dvorani je bila tišina, ker so poslušali, opazovali svoje vrstnike, ki jim kultura predstavlja vrednoto. Nastopajoči postajajo vzor mladim, kar me veseli. Čakajo nas trije pomembni dogodki, Informativni dan – kjer bo ves program obarvan kulturno, od 11. do 15. marca gostimo 70 delegatov mladinskega parlamenta alpske konvencije, ki prihajajo iz Avstrije, Italije, Švice, Lihtenštajna, Nemčije in Francije – ves teden so pri nas, spremljevalni program bo kulturno obarvan, 15. marca na Velikem odru Doma kulture pa pripravljamo tradicionalno dobrodelno prireditev z imenom Maistri za boljši svet.«

v.d. direktorja Zavod za turizem in šport Kamnik Luka Svetec: »Kultura je neločljivo povezana s turizmom, zato izzivov ne manjka na nekaterih področjih, eno je denimo kulinarika. Trenutna ponudba klasične, tradicionalne kuhinje je šibka, a po drugi strani smo zelo uspešni v ulični prehrani, precej močni smo na področju piva kraft, tu smo v Sloveniji v vrhu. Maistrovi desetaki so boni ponudnikov v Kamniku, kjer se ti povezujejo tudi med seboj. Gre za alternativo bonom večjih trgovskih centrov. Imeli smo dober odziv, ponudba je zelo pestra, in čeprav imajo ponudniki, ki so se nam pridružili z boni zaenkrat več dela kot koristi, se zavedajo potenciala in potrebe po povezovanju. Uspelo nam je narediti nekaj odmevnih prireditev, ravno se je končalo decembrsko praznovanje, ki je bilo res pestro, in ljudje so bili zadovoljni, pred vrat je pust. Kamnik je majhno mesto, a ga ne jemljem tako. Bodimo samozavestni. Ponudimo lahko najbolje, kar imamo, ne sme nas biti strah. Stremim k temu, da imamo kakovostne vsebine in izvajalce. Prepričan sem, da nam iskanje ravnotežja med kakovostno vsebino in zabavo lepo uspeva. Povabljeni na naš karneval, če boste našemljeni, lahko dobite tudi kakšno nagrado. Obljubim tudi pustne krofe.«

Kamniški influencer Dušan Sterle: »Mladinski center Kotlovnica in nepogrešljiva Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra sta inkubator kamniške kulture, znanosti … Zelo sme vesel, da imamo tudi Dom kulture, ne vem, kaj bi bilo, če ga ne bi imeli. V likovni dejavnosti pogrešam prostore, v katerih bi te dejavnosti razvijali. Za prostore v Barutani bi potrebovali precej denarnih sredstev. Ob nakupu je bilo veliko načrtov, kako bi se dalo uporabiti degradiran prostor nekdanje tovarne smodnika, a se bojim, da je stvar zdaj zamrla. Žal mi je tudi, da smo izgubili galerijo Veronika. Ljudje ne znamo, nočemo se sprijazniti z dejstvom, da so pred nami težki časi. Umetnost naj bo vzgojna, a ne na vsiljiv način, umetnost mora opominjati na stvari, ki se ne bi smele dogajati.«

Pesnik, filmar, kritik, tabornik Lenart Sušnik: »Kot kulturnika me je izoblikovala Kotlovnica, kjer sem se začel ukvarjati z umetnostjo. Ko sem delal na Radiu Študent, sem želel Kamnik predstavil širšemu občinstvu. Moje  poslanstvo je bilo, da pokažem, da ima tudi periferija kulturne ustanove, kot je Kotlovnica. Tu me je kot srednješolca pričakal prostor, oprema in ljudje, ki so vedeli, kaj delajo. Na začetku nisem niti vedel, da kaj takega v Kamniku obstaja, takrat je bila samo želja, da se izrazim. Pet let kasneje se profesionalno ukvarjam s filmom in literaturo, tu sta dve knjigi, sem filmski kritik, pišem filmsko teoretske članke za revijo Kino. Pomembno je, da mi je Kamnik omogočil, da razvijam te interese. Vedno so mi bile všeč subverzivni umetniki, taki, ki izzivajo, tudi moji knjigi, gre za poezijo v prozi, izražata jezo, a upam, da depresija ne bo končno stanje, da se bodo stvari spremenile na bolje.«

Tehnični vodja KD France Bernik in Mestni kino Domžale Žiga Krevs: »V Domžalah je dogodkov več, imamo veliko abonmajev, a največ dela imam s kino projekcijami. Morda imamo na leto le 10 dni, ko se nič ne dogaja. Celotna naša ekipa šteje šest ljudi, trenutno smo trije kino operaterji in trije tehniki. S Kamnikom lepo sodelujemo, vse skupaj se je začelo leta 2014, ko sem prišel v Kotlovnico in postal tonec. Kmalu sem začel z ozvočenjem prireditev, delal sem v Kotlovnici, Domu kulture, na Kam festu, Gimnaziji Rudolfa Maistra, kjer sem hodil v šolo, nato sem začel delati tudi v Domžalah, kjer sem danes zaposlen.«

Katarina Mihelič, Samostan Mekinje: »Mekinjski Samostan se vse bolj uveljavlja kot center kulture, naša specifika je, da nas omejuje dediščina redovnic, ki so nam ga podarile, po drugi strani pa moramo naš program čim bolj približati širši javnosti, tako da izvajamo koncerte, delavnice, predavanja, okrogle mize, vse bolj pa se uveljavljamo kot kongresni center, saj imamo več dvoran in namestitvenih kapacitet, kjer udeleženci lahko prespijo. K nam prihajajo tudi razni zbori, orkestri, ki imajo v samostanu intenzivne vaje. Sestre so samostan pustile v dobrem stanju, zanj so do zadnjega skrbele in zgradbo do ene tretjine tudi obnovile. Mi poskušamo preostali del obnoviti z evropskimi projekti, na katere se prijavljamo za nepovratna sredstva. Prvi projekt, ki smo ga dobili, Preobrazba, je vdahnil življenje samostanu. Obnovili smo dve dvorani, atrij, nato smo s preobrazbo nadaljevali, imamo lastno blagovno znamko Doroteja, svoj zeliščni vrt, odprli smo razstavo Življenje za samostanskimi vrati, ki je namenjena predvsem individualnim obiskovalcem. Naslednji projekt je Znanje preteklosti za zdravo prihodnost, z njim pa obnavljamo visokodebelni sadovnjak. Zasadili ga bomo z novimi sortami, da bomo skoraj celo leto oskrbni z lastnim sadjem. Iščemo tudi stare recepte, kjer je uporabljeno sadje. V ta namen smo končali z obnovo dvorane, ki bo namenjena kuharskim delavnicam za 40 ljudi.«

Koordinator in organizator kulturnega programa v Domu Kulture Anej Ivanuša: »Vsi letošnji dogodki cikla Glasba z okusom gredo v živo ali so posneti za oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radia Slovenija. Zelo sem zadovoljen, da se je to sodelovanje zgodilo, promovira Dom Kulture in Kamnik, obenem pa Kamniku približujemo sodobnejše ustvarjanje v ljudski glasbi. Ljudska glasba iz devetnajstega stoletja je bila igrana v drugačnih kontekstih kot danes, zato poskušamo narediti prevod iz tistega časa, da ne prenesemo same glasbe, ampak občutek, ki se ob tem dogaja.«

Koordinator kamniške kulture Goran Završnik: »Za boljše podporno okolje kulturi morda v tem trenutku ne bi delali strategije, morda raje lokalni program kulture, ki ga nato sprejme mestni svet. Je bolj poljuden in konkreten in ga že delamo. To je ena od rešitev, da bi lahko Kamnik prišel že letos do uradno potrjenega programa. Zdaj že potekajo pogovori s kulturnimi zavodi, z občino, nevladniki, z ljudmi, ki imajo status samozaposlenega v kulturi … potem, ko bo program sestavljen, bo čas za javno predstavitev in razpravo.«

Dobitnik Murkove listine Marko Kumer: »Murkova priznanja so namenjena etnologom, listina pa je namenjena tistim, ki naredimo na tem področju kaj dobrega in zanimivega, in nismo etnologi ali etnografi. Predlagali sta me Marjanca Klobčarjeva in Zora Torkar, listino sem prejel za ohranjanje industrijske dediščine. Ta nam izgineva izpred oči … vedno manj je teh zgradb, industrializacije je vse več. Glede tega sem pesimističen. Zgodbe iščemo pri delavcih, jih obiskujemo, zapišemo njihova pričevanja, saj so zelo čustveno navezani nanje, nekateri so preživeli 40 let v eni in isti 'fabriki', kot je tovarna Stol, s sinovi, nato vnuki … poleg zgodb so tu predmeti, fotografije, razni artefakti. Nekateri, ki so slutili, da prihaja konec, so si vzeli spominke, in jih delijo z nami. Glavno delo pri ohranjanju industrijske dediščine je zdaj prav to, pogovori z zaposlenimi.«

Kustosinja Galerija Miha Maleš in Galerija Pogled Saša Bučan: «Od leta 2016 imamo v enem delu postavljeno stalno zbirko Mihe Maleša, hkrati pa imamo tudi razstave njegovih sodobnikov in mlajših avtorjev. Lani smo praznovali prvih pet let Galerije Pogled in takrat smo predstavili vse sodobne avtorje, ki so razstavljali pri nas in oblikovali lep katalog. Velikost kraja ni tista, kar odloča glede velikosti muzeja, lep zgled je Slovenj Gradec, kjer sodelujejo s priznanimi umetniki in galerijami po vsem svetu. Kraj se mora odločiti, morata biti želja in zaupanje. Za mlade je pomembno, da bi jih že v šoli vpeljali v umetnost, saj je spodbujanje kreativnosti ključno.«  

Harmonikaš Jonas Tomšič Jacobs: »Zagotovo so bili pri mojem privajanju na življenje v Kamniku pomembni ljudje, družina in okolje. Ljudje so tisti, ki naredijo dom, ampak tudi samo mesto mi je zelo blizu, hribi in gozd … veliko pesmi, ki sem jih napisal govorijo o točkah, ki so v okolici Kamnika. Navdih sem črpal iz narave, a stara mestna jedra me zelo pritegnejo, kamniško mi je pri srcu. Vsak umetnik je malo narcisa, uživamo ob pozornosti na odru, a ga jemljem tudi kot boj za pozornost, seveda pa z vsebino, ki mi je všeč. Čas bo pokazal, koliko me Kamnik potrebuje, morda že z albumom, ki ga pripravljam. Prvi nastop me čaka na Kavč festivalu.«

Literat dr. Jože Urbanija: »Ko sem se upokojil, sem se posvetil pisateljevanju, kot izziv pa sem si postavil napisati nekaj za otroke in nastal je roman Urmal, mamutov prijatelj. Neposredna motivacija je bilo mojih sedem vnukov. Drugi motiv pa je bil Miha Kač in njegova skulptura mamuta sredi Kamnika. Povezal sem oboje in ustvaril Urmala – ime sem sestavil iz imen mojih prvih treh vnukov Urške, Aljaža in Matije. Mamut ima svoje ime, Čaki – ker so kiparju Mihi Kaču vedno odgovorili na vprašanje, kdaj bo mamut v Kamniku, Miha po(čaki). Žal pa Miha te čudovite postavitve ob vhodu v Kamnik ni dočakal. Miha Hančič pa je nato ustvaril še strip. Zelo lepo je poudaril tisto, kar je bistveno, znal se je približati otroku v nas, ki je po naravi zelo vedoželjen. Hkrati pa je dobil še nagrado za najboljši strip za otroke v slovenščini na festivalu Tinta.«

Frontmanka skupine Before Time Naja Lipičnik: »Naša skupina se je spoznala v Glasbeni šoli, nato pa smo vadili v Domu kulture, v Kotlovnici, Godbenem domu, Samostanu Mekinje. In to, da nam ni bilo treba dajati za najemnino, je bilo na začetku super. Zdaj se dobivamo za vikende, ker smo po fakultetah. Za 8. marec smo na Vrhniki, aprila igramo v MC Kotlovnici, nastopili bomo tudi na Orto festu in še na nekaj dogodkih. Kamor koli pridemo, smo ponosni Kamničani. Gostovali smo na Radiu Si s koncertom v živo, kar je bila super, nova izkušnja.«

Fotograf Blaž Plut: »V Kamniku soustvarjam z ljudmi dogodke, na katerih se povezujemo med seboj, dobiš priložnost, hkrati pa si želiš, da se v njihovi sredini dokažeš s svojim delom. Lažje se vklopiš v ta del organizacije kulturnih in tudi drugih dogodkov v Kamniku.  Ta del je zame zelo pomemben. Za letos je v načrtu razstava, želim ustvariti presenečenje, zaključiti fakulteto in najti redno zaposlitev, ki mi bo omogočala razvijati mojo umetniško naravnanost.«

Foto vplivnež Dušan Letner: »Nočem zamuditi nobenega trenutka, ljudi, svetlobe, zato imam fotoaparat vedno s seboj. Vsako leto pripravim kakšno razstavo, letos bom fotografiral kamniški slikarski extempore. Začel sem fotografirati v osnovni šoli, nato sem se seznanil s tehniko fotografiranja, pri tabornikih pa nihče ni fotografiral naših aktivnosti, zato sem to prevzel sam in se resno začel ukvarjati s fotografijo. Nato sem se pridružil fotografskemu klubu Kamnik. Veliko sem se naučil tudi od mladega fanta Jošta Franka, s katerim se še vedno družimo. Mladi se obrnejo name, ko gre za analogno fotografijo, razvijanje filma. Mladi radi sami delajo, pustiti jih moraš, pa tudi če odkrijejo 'toplo' vodo, radi pa vprašajo za mnenje.«

Fotografinja, mlada raziskovalka Pina Lenart: »Dušan Letner je bil odličen mentor, predstavil me je mnogim izjemnim fotografom, za nas je imel voljo in čas. Večinoma delam analogno, to je tudi Dušanov vpliv. V času šolanja sem se prijavila na štiri natečaje, dvakrat sem bila zlata in enkrat srebrna. Zdaj sem razstavljala na dveh skupinskih razstavah, z mednarodnimi mentorji – tu sem dobila veliko idej za moje še odprte projekte. Pri enem od zadnjih gre za telo in mnogo krajin, za moj odnos do telesa do prostora do fotografije. V mislih imam apokalipso, ko na Zemlji ostanejo samo še trupla. Iz sobivanja do katastrofe.«

Kulturno društvo Motnik Nina Semprimožnik: »Res je, da smo od Kamnika precej oddaljeni, a si prizadevamo, da se tudi pri nas odvijajo  kulturne in druge dejavnosti. Naš kraj z 200 prebivalci ima kar osem društev, to je redko kje. Vsa društva so izjemno aktivna, saj delamo velike dogodke. Kulturno društvo se lahko pohvali s Križnikovim pravljičnim festivalom, ki seže tudi do Kamnika. Pripadnost do tega festivala se iz leta v leto veča. Poteka prvi vikend v juniju in takrat smo vsi doma, priprave pa potekajo že pol leta prej. K nam pridejo kakovostni pripovedovalci iz vse Slovenije in Hrvaške. Čeprav smo na vasi, se obiskovalci k nam vračajo. Lani smo praznovali 600 let od omembe trga v Motniku, tako da smo imeli zelo intenzivno leto, a smo veseli in ponosni, da smo vse speljali. Čeprav smo daleč od mesta, smo še vedno blizu.«

Pedagoginja in koreografinja Simona Kočar: »Delam veliko, ples učim v Kamniku in Domžalah, koreografije, predstave pa ustvarjam v Ljubljani. Delam otroške predstave, tu si bolj navihan in sproščen, in za odrasle, kjer raziskujem druge poglede. Na otroške predstave vedno vabim tudi odrasle, saj se od otrok učimo zvedavosti in še marsikaj drugega. V plesu bi si želela malo manj predsodkov, več sprejemanja, manj ega.«

Igralka, performerka Tanita Rose: »Umetnost zdravi tistega, ki jo ustvarja in tudi tiste, ki se z njo poistovetijo. Sem samozaposlena v kulturi, tako da se moram kar znajti, da sem socialno varna, ko se nek projekt zaključi. Z leti se odpira, več ljudi te pozna, pridobiš več spoštovanja, in dobiš malo več dela. V Kamniku sem začela ustvarjati, tu je moj dom, vesela sem, da smo na šoli delali muzikale. V mestu čutim podporo in za to sem mu hvaležna.«

Arhitekt in koordinator Matthew McQuarrie: »Sem ameriški arhitekt, poročen s Slovenko, živim v Komendi. V Kamniku vodim galerijo Prečna. V marcu prihaja k nam mednarodni umetniški projekt DOBRE NOVICE!, ki povezuje kreativnost svetovno priznanega belgijskega umetnika Williama Sweetlove-a in 23 mednarodno uveljavljenih umetnikov, tudi 3 Slovenke. S tesnim sodelovanjem in skupno vizijo vseh kamniških partnerjev, ki so Arboretum Volčji Potok, Zavod za turizem in šport Kamnik, Medobčinski muzej Kamnik MM:K , Galerija Miha Maleš, Galerija Dika, Galerija Prečna in Občina Kamnik, je nastal odmeven umetniški projekt širokih prostorskih in sporočilnih dimenzij. Zakaj naslov DOBRE NOVICE! – ker je na koncu to zares dobra novica, da odlični, sodobni umetniki kljub poplavam in vsem slabim novicam, vseeno prihajajo v naše kraje. William Sweetlove je eden izmed najbolj mednarodno priznanih sodobnih umetnikov v belgijski umetniški sceni, ki več kot 50 let razstavlja po vsem svetu. Je kipar, slikar in vsestranski ustvarjalec. Sweetlovova umetnost ni zapletena. Dela z lokalnim okoljem, da izzove gledalčeve predstave o umetnosti, kulturi in/ali fizičnem okolju. Iskanje Sweetlovove umetnosti, nekakšen lov za zakladom, se lahko kombinira z zgodovinskimi in izobraževalnimi ogledi Arboretuma in Kamnika.«

Tehnični vodja Dom Kulture Primož Jeras: »Dvorana ima od leta 2021 vleke, potem ko smo deset let vztrajno prigovarjali, da jih potrebujemo zaradi varnosti. Oder je varen tudi za nastopajoče, ti novi vleki nam poleg varnosti omogočajo večjo nosilnost, omogočajo nam različno scensko postavitev. Moj fokus se je razširil na Kreativno četrt Barutana, tu vidim nove izzive v naslednjih letih, čeprav je Dom kulture moja baza. Ko pridejo mladi z neizdelanimi idejami, jih vodiš skozi proces ustvarjanja, razmišljam, kaj se da narediti, takrat uživam, čeprav se ob tem tudi sam še učim. V Domu kulture smo prilagodljivi, pomagali smo v času korone, ujme, poplav – pomagali smo pri organiziranju prostovoljcev oziroma naredili logistični center, razvažali smo hrano in oblačila, imeli testiranja za covid-19 …«

Leksikografka, urednica dr. Marjeta Humar: »Ravno ta čas je pri Kamniškem zborniku, ko ugotavljamo, če imamo preveč gradiva. Zbornik bo izšel aprila, posvečen bo tudi Rudolfu Maistru, s platnicami, ki jih je naredil Dušan Sterle. Vsaj dva članka o njem bo napisala Alenka Juvan, vodja muzeja v Rojstni hiši Rudolfa Maistra, natisnili bomo tudi njegove pesmi, kot so bile v prvih objavah. Imamo ljudi, ki se spoznajo na tematiko in zato tudi članke dobro napišejo. Različni profile imamo, zgodovinarje, raziskovalce, novinarje … prispevki so boljši kot nekoč. Kamniški zbornik dobro služi tistim, ki jih zanima kakšna strokovna stvar. Kamnik je kulturno tako pomembno mesto, da ta zbornik potrebuje. Zdaj je postavljenih čez 30 člankov, nekateri so pomembni tudi za to, ker odgovorijo na nekatera vprašanja, za katere še nimamo gradiva.«  

Samozaposleni v kulturi, skladatelj, pedagog, korepetitor Simon Skalar: »Že nekaj časa se ukvarjam z uglasbitvijo različnih stvari, zelo rad to počnem s poezijo. Zelo rad prebiram in pišem poezijo, zato sem se odločil, da povežem jezik in glasbo v skladbo – uglasbil sem 15 do 20 pesmi našega generala Rudolfa Maistra. Pri glasbenem ustvarjanju sem rad neomejen, rad se prepustim besedi in glasbi.«

Predsednica Foto kluba Kamnik Polona Smolnikar: »V Foto klubu Kamnik se povezujemo medgeneracijsko, nas je pa veliko ustvarjalcev z veliko energije. Največja odlika našega kluba je prav medgeneracijsko sodelovanje, in sicer gre za dobro izhodišče za učenje nas mlajših od starejše generacije, po drugi strani pa prenašanje znanja mladih na starejše v zvezi z novimi računalniškimi tehnologijami-digitalna fotografija, delavnice in podobno. Kot klub poskušamo biti »sveži« in imeti nove, napredne ideje. V lanskem letu smo se spoznali z umetno inteligenco. Ne bi rekla, da so mladi gonilo, včasih tudi mladi izbiramo tradicionalne teme ali pa obratno, starejši izbirajo sodobnejše teme. Včasih smo tudi provokativni, saj želimo pritegniti pogled obiskovalca. Vsakoletna razstava FKK OFF! je bila dvojna, ena v galeriji Doma kulture Kamnik in ena v naših prostorih, kajti pričakovanja članov so takšna, da se vsako leto predstavijo s svojimi deli, ki jih individualno predstavijo v prostorih naše galerije v klubu. Klub se dobro povezuje z Mladinskim centrom Kotlovnica, ki našim članom nudi platformo v smislu mentorstva, letos smo sodelovali s taborniki in lokostrelci, Občina Kamnik pa je naš glavni financer in se trudimo slediti zastavljenim ciljem. Foto klub Kamnik ima še želje, in sicer imeti dobro opremo, peljati idejo o galeriji naprej o prostem prostoru, ki bi bil odprt ne le za člane, temveč tudi za Kamničane in širše. Kamnik po mojem mnenju potrebuje fotografsko galerijo, ali bi bila to samo fotografska galerija, imamo različna mnenja. Zadeve moramo razmisliti, bi pa bilo zanimivo imeti prostor, v katerem bi imeli priložnost razstavljati vsi, ne glede na svoje znanje in reference.«

Kamniški kulturni mataron 2024  je bil vključen v program Leto generala Rudolfa Maistra v Kamniku.